Samca ene največjih evropskih žuželk boste zlahka prepoznali po njegovem veličastnem rogovju. Ste vedeli, da so to pravzaprav njegove čeljusti?

Hrošči, ki lahko v dolžino merijo tudi do 8 centimetrov, rogovju podobne čeljusti uporabljajo pri medsebojnih borbah za samice, hrano in teritorij. Pri samicah, ki so nekoliko manjše od samcev, čeljusti niso izrazite.

Foto: Stock.xcng

Rogači imajo podolgovato, široko in rahlo sploščeno telo, ki ga prekrivajo temno rjave do kostanjevo rdeče pokrovke, njihova glava in noge pa so črne ali temno rjave barve.

Kje jih lahko srečamo?

Odrasli rogači so najbolj aktivni v mesecih med majem in avgustom. Najpogosteje lahko brenčanje rogačev slišimo, ko se sonce spušča za obzorje, njihov najljubši življenjski prostor pa so listnati gozdovi. Življenjski cikel rogača je namreč tesno povezan s trohnečim lesom, v katerem se razvijajo njegove ličinke.

Ker njihov razvoj lahko traja tudi do pet let, je ta vrsta hroščev zelo občutljiva na spremembe, ki prekinejo njihov življenjski krog. Na celotnem območju Evrope rogači veljajo za ogrožene, v gozdovih, ki se zaradi intenzivne lesne industrije spreminjajo iz listnatih v iglaste, pa njegovo število nevarno upada.
Samica, foto: Stock.xchng

Pri nas so gozdovi večinoma še vedno v dobrem stanju, zato je rogač prisoten skoraj povsod, vendar pa vrsto tudi v Sloveniji ogroža intenzivno kmetijstvo.

Pridružite se akciji „Ste videli hrošča“!

Če opazite rogača, ga poslikajte. Njegovo fotografijo skupaj s podatki o kraju najdbe prek spletnega portala www.sporocivrsto.si sporočite Zavodu RS za ohranjanje narave. Zbrani podatki bodo strokovnjakom pomagali pri ohranjanju ogroženih živalskih vrst!

Da boste rogača še lažje prepoznali, si v galeriji oglejte nekaj njegovih fotografij: